Frustracija

Frustracija ali nezadovoljstvo je neprijetna emocionalna reakcija, ki jo subjekt občuti v situaciji, ko ne more zadovoljiti kakšne svoje trenutne pomembne želje.

Ta frustracijska situacija je lahko začasna ali trajna, vzrok frustracije je lahko zunanja situacija ali notranja prepoved (Milivojević, 2008).

Razlogi za frustracijo pa so naslednji:

• preložiti zadovoljevanje želje,
• opustiti zadovoljevanje cialis pas cher želje,
• povečati napor za uresničitev želje,
• konflikt med željami.

Po Kovačevi (2004)  lahko v začetku frustracija pozitivno vpliva na čustvovanje, s tem pa pride do povečane angažiranosti in do  izvajanja aktivnosti in povečanja privlačnosti cilja. Ovira posameznika lahko vzpodbudi, da si še bolj želi doseči cilj. V situacijah, ko ovire ni mogoče premagati kljub posameznikovemu prizadevanjem za dosego cilja, postane frustracija neprijetna. Pojavita se napetost in čustveni pristisk, kar lahko pripelje do tesnobe, razdražljivosti, panike in podobnih neprijetnih emocionalnih stanj.

Učinkovitost spopadanja s frustracijami je odvisna od frustracijske tolerance, ki pomeni stopnjo odpornosti na frustracijo. Ta je lahko visoka ali nizka in se izoblikuje v zgodnjem otroštvu in je odvisna predvsem od otrokovega družinskega okolja. V družinah kjer je prisotna negotovost, vznemirjenost, dominantnost in agresivno vedenje v odnosu do otrok ali celo njihovo zavračanje, se najpogosteje razvijejo dejavniki temeljne negotovosti in nizke odpornosti na frustracijo.